Planinsko društvo Valentin Stanič Kanal

Mladinski odsek Planinskega društva Valentin Stanič Kanal smo se skupaj s planinskim krožkom OŠ Kanal povzpeli po Rudijevi poti na vrh Čičerja, ki leži nad Ročinjem v občini Kanal ob Soči. V Ročinju naju je z mentorico planinskega krožka OŠ Kanal Zvonko in vsemi otroci pričakal Simon, član našega planinskega društva, predsednik KS Ročinj - Doblar in nas popeljal po tej, lahko bi rekli učni poti, saj so tu drevesa označena s slovenskimi in latinskimi imeni in nam o vsemu tem veliko povedal. S seboj je imel žig in otroci so si pridno požigosali svoje planinske knjižice in vanje vpisali vse podatke.
Izpred cerkvice v Ročinju smo krenili mimo vodnega izvira Zdenc,kjer so lepo vidna pralna korita, tu so perice prale perilo, kar trije pralni stroji so tam spodaj in voda neprestano teče, domačini pravijo da je voda odlična.
Sledil je prisrčen pozdrav oslička, Ročinjske budilke, Čarlija, potem da navkreber do cerkvice Sv. Pavla, kratek počitek in nadaljevanje proti vrhu, kjer smo si po malem vsi grizli kolena. Dobri so ti naši fantiči in dekleta, na vrhu pa ponos, ker smo premagali kar konkretnih 527 m višincev, smo si privoščili malo daljši počitek in slikanje, nekateri so ciljali na pet sendvičev, ki so jih seveda tudi prinesli s seboj hihi.
Ob povratku smo se pri ustvarjalcu te poti, Rudiju, tudi ustavili in z veseljem nam je pokazal še dodatno zbirko 150 vrst dreves iz raznih dežel in krajev, ki jih ima posajena okrog svoje hiše.
Dan je bil obsijan s sončkom, z malo vetrčka, bilo Mladinski odsek Planinskega društva Valentin Stanič Kanal smo se skupaj s planinskim krožkom OŠ Kanal povzpeli po Rudijevi poti na vrh Čičerja, ki leži nad Ročinjem v občini Kanal ob Soči. V Ročinju naju je z mentorico planinskega krožka OŠ Kanal Zvonko in vsemi otroci pričakal Simon, član našega planinskega društva, predsednik kraja Ročinj in nas popeljal po tej,lahko bi rekli učni poti, saj so tu drevesa označena s slovenskimi in latinskimi imeni in nam o vsemu tem veliko povedal. S seboj je imel žig in otroci so si pridno požigosali svoje planinske knjižice in vanje vpisali vse podatke.
Izpred cerkvice v Ročinju smo krenili mimo vodnega izvira Zdenc,kjer so lepo vidna pralna korita,tu so perice prale perilo,kar trije pralni stroji so tam spodaj in voda neprestano teče, domačini pravijo da je voda odlična.
Sledil je prisrčen pozdrav oslička, Ročinjske budilke,Čarlija, potem da navkreber do cerkvice Sv. Pavla, kratek počitek in nadaljevanje proti vrhu,kjer smo si po malem vsi gizli kolena. Dobri so ti naši fantiči in dekleta, na vrhu pa ponos,ker smo premagali kar konkretnih 527 m višincev, pa smo si zaradi privoščili malo daljši počitek in slikanje, nekateri so ciljali na pet sendvičev, ki so jih seveda tudi prinesli s seboj hihi.
Ob povratku smo se pri ustvarjalcu te poti, Rudiju, tudi ustavili in z veseljem nam je pokazal še dodatno zbirko 150 vrst dreves iz raznih dežel in krajev, ki jih ima posajena okrog svoje hiše.
Dan je bil obsijan s sončkom, z malo vetrčka, bilo Mladinski odsek Planinskega društva Valentin Stanič Kanal smo se skupaj s planinskim krožkom OŠ Kanal povzpeli po Rudijevi poti na vrh Čičerja, ki leži nad Ročinjem v občini Kanal ob Soči. V Ročinju naju je z mentorico planinskega krožka OŠ Kanal Zvonko in vsemi otroci pričakal Simon, član našega planinskega društva, predsednik kraja Ročinj in nas popeljal po tej,lahko bi rekli učni poti, saj so tu drevesa označena s slovenskimi in latinskimi imeni in nam o vsemu tem veliko povedal. S seboj je imel žig in otroci so si pridno požigosali svoje planinske knjižice in vanje vpisali vse podatke.
Izpred cerkvice v Ročinju smo krenili mimo vodnega izvira Zdenc,kjer so lepo vidna pralna korita,tu so perice prale perilo,kar trije pralni stroji so tam spodaj in voda neprestano teče, domačini pravijo da je voda odlična.
Sledil je prisrčen pozdrav oslička, Ročinjske budilke,Čarlija, potem da navkreber do cerkvice Sv. Pavla, kratek počitek in nadaljevanje proti vrhu,kjer smo si po malem vsi gizli kolena. Dobri so ti naši fantiči in dekleta, na vrhu pa ponos,ker smo premagali kar konkretnih 527 m višincev, pa smo si zaradi privoščili malo daljši počitek in slikanje, nekateri so ciljali na pet sendvičev, ki so jih seveda tudi prinesli s seboj hihi.
Ob povratku smo se pri ustvarjalcu te poti, Rudiju, tudi ustavili in z veseljem nam je pokazal še dodatno zbirko 150 vrst dreves iz raznih dežel in krajev, ki jih ima posajena okrog svoje hiše.
Dan je bil obsijan s sončkom, z malo vetrčka, bilo nas je 16 in prav lepo smo se imeli.