Planinsko društvo Valentin Stanič Kanal

V letošnjem letu, ko obeležujemo 250-letnico rojstva, našega rojaka in enega vidnejših in zaslužnejših osebnosti, Valentina Staniča, smo se podali tja, kjer je užival lepoto sveta in divje neokrnjene narave, meril in raziskoval. Tja, kjer iz najmanjših kamnitih apnenčastih razpok rastejo najlepše cvetlice na svetu, kjer se duša in telo ojačata, umirita.

V soboto 13. julija smo se člani PD Valentin Stanič Kanal v družbi dveh članic PD Pošte in Telekoma Nova Gorica ter članice PD Cai Val Natisone, odpravili na dvodnevno planinsko turo na Cmir in Rjavino. Po izredno soparnem jutranjem začetku smo se z dna ledeniške doline Kot povzeli nad gozdno mejo, kjer smo lažje zadihali. V spremstvu polzečega pobočnega grušča, čudovitega gorskega cvetja in kozoroga smo po dobrih petih urah vztrajne hoje prispeli do Doma Valentina Staniča pod Triglavom, ki ga upravlja PD Javornik Koroška Bela. Po okrepčilu in počitku smo po nekaj vzponih in spustih po pobočjih iz krušljivega apnenca, dolomita in grušča stali na vrhu z imenom Cmir (2393 m), ki nas je popolnoma prevzel s svojim dihjemajočim razgledom. Ob povratku proti planinskemu domu Valentina Staniča nas je spremljal pogled na našega očaka, ki je počasi in vztrajno v celoti pokukal iz meglic. Začelo se je mračiti, prvi krajec lune je osvetlil mogočnost gora in sneženih zaplat okrog nas, mi pa smo se počasi odpravili k počitku, da si spočijemo za naslednji dan.  

V nedeljo, 14. julija smo se spočiti in polni energije odpravili proti Dovškim vratcem, kjer smo si nadeli opremo za samovarovanje in čelado. Podali smo se v krušljivo strmino in po grebenski poti, ki pelje čez več vzponov in spustov dobro zavarovanih z jeklenicami in klini, prispeli na »kraljevo« Rjavino (2532 m). Za večino od nas je bil to prvi vzpon nanjo in nas je navdušila z razgledom in lepoto narave, ki smo jo lahko brez besed občudovali. Vrnili smo se po isti poti do Doma Valentina Staniča, kjer smo lahko pokukali tudi v njemu posvečeno sobo imenovano »Staničeva soba«. Po okrepčilu nas je čakal še spust v dolino Kot do izhodišča.

Tura je minila v pozitivnem in sproščenem vzdušju v zelo dobri družbi in čudovitem vremenu. Iskreno se zahvaljujemo vsem udeležencem za udeležbo ter vodnikoma Jožetu Sedevčiču in Zvonetu Lazarju za odlično vodenje. Polni čustvenih, nepopisnih vtisov z gora, ki jih je mnogo let pred nami raziskoval Stanič, smo se razšli vsak proti svojemu domu in svojemu vsakdanjemu življenju, z veliko upanja in prepričanju, da se bomo še kdaj in še kje srečali.