Planinsko društvo Valentin Stanič Kanal

Letošnje šolsko leto smo mladi planinci OŠ Deskle in OŠ Kanal začeli na prav poseben način. Med 25. in 27. 09. smo se pod okriljem PD Valentin Stanič Kanal udeležili planinskega tabora na planini Razor. Zbrali smo se na planini Kuk, pozdravili starše in se peš odpravili do koče na planini Razor. Tam so nas že pričakali oskrbniki, ki so nas pospremili v sobe in nam pripravili odlično večerjo. Pozdravila sta nas tudi vodnika Jože in Zvone, ki sta nam predstavila pester program. Dan je bil dolg in veseli smo bili, da nas že zjutraj čaka prvi pohod, zato smo se odpravili spat.

Naslednje jutro smo se zbudili že zelo zgodaj, kot se za prave planince tudi spodobi. Pojedli smo zajtrk, si oprtali nahrbtnike in se za vodnikom odpravili na naš prvi pohod. Čakal nas je vzpon na Globoko, 1828 m visoko sedlo, ki leži nad planino Razor. Pot nas je najprej vodila po gozdu in vodnik nam je pokazal čisto pravo kaverno, ki sega še v čas prve svetovne vojne. Čeprav je bila v kaverni tema, smo pogumno vstopili in prišli do prvega »okna«, od koder smo lahko videli vse do naše koče. Pot je nato zavila strmo navkreber in že smo lahko opazili, kako se narava spreminja, saj nas je obdajalo le še kamenje in goli vrhovi gora. Malo pred vrhom smo se ustavili pred bivakom, kjer smo privoščili počitek utrujenim nogam. Čakal nas je namreč še krajši vzpon in pred nami se je odprl čudovit razgled: mogočni Triglav pred nami, smučišče Vogel na eni strani, Bohinjsko jezero na drugi strani. Vse okoli nas pa visoki vrhovi. Čeprav je bil vzpon zahteven, je bil razgled vreden truda. H koči smo se vrnili malo pred kosilom in časa je bilo dovolj za malo igre. Nekateri so gradili bivake, drugi pa se igrali z lesenimi igrami na prostem. Po kosilu in kratkem odmoru pa je sledilo presenečenje. V goste sta prišla dva člana Gorske reševalne službe Tolmin ter štirinožna gorska reševalka Beli. Predstavili so nam delo gorskega reševalca, predstavili in pokazali opremo ter povedali zanimive anekdote s terena. Sledil je tudi praktični prikaz, kjer so sodelovali vsi učenci – oskrbeli so poškodovanca, sestavili voziček za transport z gore, psička Beli pa nam je pokazala, kako hitra je pri reševanju izgubljenih. Tokrat je iskala »izgubljene« mlade pohodnike. Predstavitev je bila za vse izjemno zanimiva in poučna, za kar smo GRS Tolmin zelo hvaležni. Po krajši pavzi pa sta nam tudi naša vodnika Jože in Zvone predstavila opremo, ki jo vodnik potrebuje v poletnih in v zimskih razmerah. Dan je bil že precej dolg, zato smo se odpravili na večerjo, si vzeli nekaj časa za druženje in razne družabne igre ter si privoščili zasluženi počitek.

Tudi naslednji dan nam je budilka zvonila že zelo zgodaj. Po zajtrku smo se tokrat odpravili na daljši pohod in čeprav smo tokrat hodili po gozdu, pot ni bila samo ravna. Hodili smo proti trem kočam na planini na Kalu, vendar tik pred kočami zavili po lovski poti proti vrhu Grušnice; 1570 metrov visokega vrha, ki se nahaja med Čadrgom, dolino Tolminke in Tolminskimi Ravnami. Na vrhu nas je ponovno čakal razgled, ki nas je pustil brez besed. Vodnik nam je v dolini pokazal vas Čadrg, dolino Tolminke in Tolminske Ravne ter vrhove, ki se dvigajo nad Tolminko in Zadlaščico. Med drugimi tudi Krn ter Migovec. Od tu smo lahko videli tudi vrh Globoko in kar nismo mogli verjeti, kam smo se prejšnji dan povzpeli. Po daljši pavzi smo se spustili do planine na Kalu in se po krožni poti vrnili na planino Razor. Čeprav je bila pot manj strma kot prejšnji dan, pa smo se v kočo vrnili utrujeni, saj je bil ta pohod precej daljši. Po zasluženem kosilu smo se utrujeni, a zadovoljni peš odpravili na planino Kuk, kjer so učence že čakali starši.

Učenci so povedali, da jim je bil tabor zelo všeč in da bi se, kljub napornim pohodom, takega tabora z veseljem še udeležili, kar nas zelo veseli. K temu je brez dvoma pripomoglo več dejavnikov: čudovito okolje, prijazni oskrbniki v koči na planini Razor, dobra hrana in družba, zanimiv in pester program ter sončno vreme, ki je dneve, preživete na prostem, naredilo še lepše. Ves čas našega bivanja pa sta nas spremljala prijazna in zelo usposobljena vodnika Jože in Zvone, ki sta nam povedala veliko zanimivosti o planinstvu. Učenci so spoznali različne planinske oznake (Knafelčevo markacijo in njenega predhodnika »možiclja«), markacije za označevanje evropskih poti ter slovensko transverzalo in se naučili, kako pravilno brati oznake na smernih tablah. Vedno sta skrbela, da je bilo vzdušje na pohodu dobro, vendar varno za vse udeležence.

Ob koncu pa še zahvala vsem, ki ste pripomogli k temu, da je bil planinski tabor tako zelo uspešen: PD Tolmin, ki nam je na voljo dalo kočo na planini Razor, PD Valentin Stanič Kanal za brezhibno organizacijo tabora, Gorski reševalni službi Tolmin za obisk in predstavitev, vsem mladim udeležencem planinskega tabora ter nenazadnje obema vodnikoma Jožetu Sedevčiču in Zvonetu Lazarju za nesebično predajo znanja mladim pohodnikom. Upamo, da se bomo na taboru srečali tudi v prihodnje. Takrat mogoče tudi v večjem številu.